Že desetletja nas privlači zamisel, da bi avtomobili vozili sami. V predstavah prihodnosti si zamišljamo ceste, kjer bi se vozila premikala brez potrebe po človeškem posredovanju. Vožnja bi postala sprostitev, avtomobili pa inteligentni spremljevalci, ki poskrbijo za vse. To ni več zgolj sanjarjenje ali hollywoodska domišljija.
Razvoj tehnologije nas z vsakim letom približuje realnosti, v kateri človeški voznik ne bo več nujen. Potreba po takšni spremembi se kaže vsak dan. Prometne nesreče, ki nastanejo zaradi človeških napak, povzročajo številne žrtve in ogromne stroške. Samovozeča vozila obetajo manj nesreč, več učinkovitosti in boljši izkoristek časa. Starajoče se prebivalstvo išče varne načine mobilnosti, prav tako tisti, ki ne morejo voziti zaradi fizičnih omejitev.
Kako napredna so samovozeča vozila danes?
Trenutno lahko opazimo več stopenj avtonomije. Nekateri avtomobili že vsebujejo sisteme, ki nadzorujejo hitrost, smer in zaviranje. Gre za t. i. asistenco pri vožnji, ki je razširjena v novejših modelih. Vendar to še ni pravo samovozeče vozilo. Prava avtonomnost pomeni, da voznik ni potreben v nobenem trenutku.
Podjetja razvijajo različne rešitve in napredek je hiter, a ne dovolj za množično rabo. Testne vožnje potekajo na določenih območjih z dobro infrastrukturo, kjer je promet manj zahteven. V mestih, kjer se promet ves čas spreminja in kjer so pešci nepredvidljivi, tehnologija še ni dovolj zanesljiva. Prihodnost se zdi blizu, a ključno bo obdobje, v katerem bodo vozila dovolj pametna, da bodo zaznala in razumela svet okoli sebe v vsakem trenutku.
Glavne ovire na poti do popolne avtonomnosti
Tehnologija napreduje, a realnost na cesti ostaja zahtevna. Računalniški sistem mora hitro in pravilno reagirati na nenadne spremembe. Otroka, ki steče na cesto, slabo označeno cestišče, agresivnega voznika. Senzorji in algoritmi še ne morejo vedno dovolj natančno interpretirati kompleksnih situacij. Čeprav je umetna inteligenca pametna, še ni na ravni človeške intuicije in odločanja v kriznih trenutkih.
Poleg tehničnih izzivov so tu še pravni, etični in družbeni zapleti. Kdo bo odgovoren ob nesreči? Proizvajalec, uporabnik, programer? Kako bodo vozila odločala v situacijah, kjer ni idealnega izida? Družba bo morala sprejeti številne spremembe, tudi v načinu razmišljanja o varnosti in odgovornosti. Pravni sistem mora biti pripravljen na scenarije, ki jih doslej še ni obravnaval.
Kje samovozeča vozila že delujejo?
V določenih mestih samovozeča vozila že opravljajo osnovne prevoze. V ZDA na primer delujejo taksiji brez voznika, ki potnike odpeljejo po vnaprej določenih trasah. Ti prevozi so nadzorovani na daljavo, vendar potekajo brez aktivnega človeka v vozilu. Tovrstne storitve so še vedno v fazi testiranja, a pridobivajo uporabnike in počasi postajajo vsakdanja izkušnja.
Evropske države izvajajo številne pilotne projekte, zlasti v urbanih območjih. Na Švedskem, v Nemčiji in Franciji so mestne oblasti dovolile testiranja električnih vozil brez voznika, ki vozijo po določenih trasah. Na Kitajskem so samovozeči tovornjaki že vključeni v logistiko. Uporaba v industriji je enostavnejša, saj gre za bolj predvidljive razmere. Potrošniška uporaba v vsakdanjem prometu pa zahteva še dodatna leta razvoja.
Ali je Evropa pripravljena na samovozečo prihodnost?
Evropska unija si prizadeva za enotno zakonodajo, ki bo omogočila postopno uvedbo avtonomnih vozil. Prednost daje varnosti in nadzoru, zato se razvoj odvija počasneje kot v ZDA ali Aziji. Strogi predpisi pomenijo večjo zaščito za uporabnike, a tudi več ovir za proizvajalce. Države morajo prilagoditi cestno infrastrukturo, izobraziti prebivalstvo in zagotoviti varnostno mrežo v primeru okvar sistema.
Vprašanje je tudi, kako bodo samovozeča vozila vplivala na trg dela. Poklici, kot so vozniki tovornjakov in taksisti, bi lahko izginili ali se močno preoblikovali. Družba mora zato že zdaj razmišljati o prehodu in možnih rešitvah, ki bodo zaščitile delavce. Avtomatizacija bo korak naprej, a le, če bomo kot skupnost pripravljeni na spremembe. Na srečo evropski model temelji na ravnovesju med inovacijo in skrbjo za ljudi.
