Doseg električnega vozila, naveden v tehničnih podatkih proizvajalca, se praviloma razlikuje od razdalje, ki jo z enim polnjenjem prevozimo v vsakdanjem prometu. Meritve namreč potekajo v standardiziranih pogojih, medtem ko se na cesti srečujemo z različnimi vremenskimi razmerami, prometnimi obremenitvami in vrstami cestišča.
Tudi prikaz preostalega dosega na armaturni plošči ni nespremenljiv podatek, temveč ocena, ki se prilagaja porabi energije in drugim dejavnikom. S poznavanjem lastnosti električnega pogona in prilagoditvijo nekaterih vozniških navad zmanjšamo porabo ter bolje izkoristimo energijo, shranjeno v bateriji.
1. Vpliv zunanje temperature
Pri nizkih temperaturah se elektrokemični procesi v bateriji upočasnijo, poveča pa se tudi njen notranji električni upor. Zaradi tega je pozimi del energije začasno težje dostopen, pri nekaterih vozilih pa se zmanjša tudi moč regenerativnega zaviranja. Sodobni električni avtomobili imajo zato sisteme za uravnavanje temperature baterije, katerih delovanje zahteva dodatno energijo.
Tudi visoke poletne temperature niso idealne, saj mora hladilni sistem preprečevati prekomerno segrevanje baterije, predvsem ob večjih obremenitvah. Pri vozilih s funkcijo predhodnega uravnavanja temperature baterije je priporočljivo to možnost uporabiti pred odhodom, ko je avtomobil še priključen na polnilnico. Tako za pripravo baterije porabimo manj energije, namenjene vožnji.
2. Hitrost vožnje
Pri višjih hitrostih mora električni pogon premagovati bistveno večji zračni upor, kar se neposredno odraža v porabi energije. Zračni upor narašča približno s kvadratom hitrosti, zato je razlika v porabi med vožnjo pri 110 in 130 kilometrih na uro precej bolj izrazita kot pri enaki razliki v hitrosti v mestnem prometu.

Na daljših avtocestnih poteh se zato splača razmisliti o nekoliko nižji potovalni hitrosti, posebno kadar želimo do naslednje polnilnice priti brez vmesnega postanka. Na porabo pri višjih hitrostih vpliva tudi aerodinamična oblika avtomobila, zaradi česar imajo nekatera električna vozila kljub podobni zmogljivosti baterije precej različen doseg na avtocesti.
3. Slog vožnje in regeneracija
Silovito pospeševanje in nepotrebno zaviranje povečujeta porabo energije, zato se pri električnem avtomobilu še posebej obnese umirjen slog vožnje. Če pravočasno opazimo rdečo luč na semaforju ali upočasnjevanje prometa pred nami, prej sprostimo pedal za plin in postopoma zmanjšujemo hitrost. Na ta način se izognemo nepotrebnim izgubam energije.
Prednost električnih vozil je regenerativno zaviranje, pri katerem elektromotor deluje kot generator in del kinetične energije pretvori nazaj v električno. Vendar se v baterijo ne vrne vsa energija, porabljena za pospeševanje, zato nam regeneracija ne nadomesti učinkovitega načina vožnje.
4. Ogrevanje in hlajenje kabine
Električni avtomobili za ogrevanje potniške kabine večinoma ne izkoriščajo odpadne toplote pogona v enaki meri kot avtomobili z motorjem na notranje zgorevanje. Za ogrevanje zato porabljajo dodatno električno energijo, kar se pozimi pozna pri dosegu, zlasti na kratkih poteh. Energijsko učinkovitejša rešitev je toplotna črpalka, s katero so opremljeni številni sodobni električni avtomobili.

Porabo energije za ogrevanje zmanjšamo tudi z uporabo ogrevanih sedežev in volana, saj ob tem potrebujemo manj intenzivno ogrevanje celotne kabine. V poletnih mesecih si pomagamo s parkiranjem v senci, s čimer zmanjšamo potrebo po hlajenju močno segrete notranjosti. Če imamo to možnost, kabino ogrejemo ali ohladimo še pred odhodom, medtem ko je vozilo priključeno na polnilnico.
5. Pnevmatike in obremenitev vozila
Pnevmatike s prenizkim tlakom imajo večji kotalni upor, zato avtomobil za premagovanje enake razdalje porabi več energije. Pri nakupu novih pnevmatik bodimo poleg oprijema in drugih voznih lastnosti pozorni tudi na razred energijske učinkovitosti, naveden na evropski oznaki pnevmatik. Tlak redno preverjamo pri hladnih pnevmatikah in ga prilagajamo obremenitvi vozila v skladu s priporočili proizvajalca.
Na doseg vpliva tudi dodatna masa, predvsem med pospeševanjem in vožnjo v klanec, zato iz prtljažnika odstranimo težje predmete, ki jih ne potrebujemo. Posebno pozornost namenimo strešnim kovčkom in nosilcem za kolesa, ker spreminjajo aerodinamične lastnosti avtomobila. Njihov vpliv na porabo je najbolj izrazit pri vožnji po avtocesti, zato jih po končani uporabi odstranimo z vozila.